Lyrics:

V temnih oblekah ljudje,
v dolgi koloni stoje,
najbolj poznani naprej
vse do konca, do onih, ki
ni jih videl doslej.

Bleda podoba nad tem,
vidi v du�e ljudem,
sli�i se tisto ime,
ki njej pomenilo je vse.

No em domov, z njimi grem,
no em nazaj na to pot,
sli�i se strel v srce,
sli�i se strel v srce.

Kje se plazijo prepla�eni,
kje nastane ples odmaknjenih,


kaj podira svet izob encev,
kaj ostane, ko jih ni domov?

Slike so varovane
�e po tem, ko gredo,
vsi prostori ostanejo
prav taki, kot so,
vsi prelepi vrtovi
se spreminjajo v zmes
bole ine in solz,
�e grmi krik v glavi
samo ne on ne on...

no em neba brez vseh zvezd,
no em vrtov brez dreves,
slika edino ne ve,
slika edino ne ve.